Prevara v partnerskem odnosu je izkušnja, ki močno pretrese oba partnerja in partnerski odnos. Pri prevaranem se pojavljajo vprašanja, na katera ni odgovorov, prevevajo ga bolečina, jeza in tudi sram. Občutek ima, da je izgubil tla pod nogami. Pri tistem, ki je varal, pa sta v ospredju občutek sramu in krivde, strah ga je, da bo izgubil odnos.
Prevara: ko ne govorita (več) o pomembnih stvareh
Odločitev za prevaro je vedno osebna in zanjo nosi odgovornost tisti, ki jo je storil. Vendar pa se prevara zgodi takrat, ko med partnerjema nekaj ne deluje. Pogosto se pojavi v odnosih, kjer sta se partnerja čustveno oddaljila in ne govorita več o pomembnih stvareh. Katere so te pomembne stvari, o katerih partnerja ne govorita (več)?
Predvsem ne izrazita tega, kako se v odnosu počutita. Ustavljata se z občutki, ki jih je eden ali drugi prinesel v njun odnos (sram, občutek manjvrednosti, občutek krivde, strah pred razkrivanjem …) in ne spregovorita, ko se počutita osamljena, razočarana, žalostna.
Če se pojavi občutek, da nista več pomembna drug drugemu, tega ne izrazita. Čustva ostanejo neizrečena, ker se zdijo pretežka, nevarna ali nesmiselna. S tem izgubljata medsebojni stik in namesto povezanosti med njima vladata tišina in površna komunikacija.
Partnerja v neki točki prenehata govoriti o svojih potrebah in željah. Potrebe po bližini, dotiku, potrditvi, avtonomiji, podpori ostanejo neizrečene ali jih celo zanikata. Pogosto se to zgodi zato, ker so bile nekoč preslišane, so povzročale konflikt ali je eden ali drugi menil, da so pretirane.
Partnerja sta morda prenehala govoriti o svoji jezi in zamerah. Raje sta tiho, da ne bi sprožila prepira. Jeza je pogosto prva stvar, ki izgine iz pogovora. A ne iz odnosa. Neizrečena jeza se spremeni v zamero ali v čustveno distanco in partner se drugemu notranje odmakne.
Njun odnos ni več varen prostor niti takrat, ko ne govorita o tem, kaj ju boli. To je lahko občutek spregledanosti, pomanjkanje zanimanja ali pa so to bile boleče besede, ki jim ni sledilo opravičilo. Tišina v spolnosti je eden od načinov prekinjanja stika in rušenja odnosa. Partnerja prenehata govoriti o željah, nezadovoljstvu, o različnih potrebah in o strahu pred zavrnitvijo. Iz odnosa se izgubita igrivost, bližina in vitalnost.
Partnerja zanemarjata pogovor o spremembah in osebni rasti. Ne pogovarjata se več o tem, kaj ju zanima, kaj ju spreminja in kaj na novo potrebujeta. Odnos nekako zamrzne v preteklosti, stik s sedanjim trenutkom pa se izgubi.
Če partnerja zmoreta govoriti o svojih strahovih, to odnos ohranja živ. Strah ju je lahko pred tem, da bi jo/ga drugi zapustil, bojita se lahko izgube odnosa, ali pa se bojita, da nista dovolj dobra za drugega. Če vse to med njima ostane neizrečeno, izgubita svojo ranljivost, s tem pa tudi stik. Močnejša sta navzven ter šibkejša in bolj oddaljena navznoter.
Zaradi vsega neizgovorjenega se njun stik razredči in postane površinski ter izgubi živost. Partnerja se ne srečujeta, ampak se prilagajata. Nezadovoljstvo izražata posredno – z dodatnim umikom iz odnosa, prek tretje osebe ali s simptomi (anksioznost, panični napadi, depresija …). In tudi prevara je eden izmed načinov, ko se nekaj, o čemer se ni govorilo, začne na glas izražati – žal na način, ki odnos močno dodatno rani. Pogosto je obupan poskus, da bi nekdo znova začutil stik, živost ali osebno vrednost.
Prevara: kaj se zgodi s partnerjema?
Za partnerja, ki je prevaran, prevara pogosto pomeni globok notranji pretres. Ne poruši se le zaupanje, temveč tudi občutek varnosti in smisla. Prevarani ne ve več, kaj je bilo v odnosu resnično, začne dvomiti vase in v svojo vrednost, pri njem se pojavi občutek zmedenosti, izgubljenosti ali notranjega kaosa. Zato je zelo pomembno, da dobi prostor, kjer lahko v svojem tempu izrazi jezo, žalost, strah in bolečino, brez pritiska po hitrem razumevanju ali odpuščanju.
Partner, ki je prevaral, pa se pogosto znajde v primežu sramu, krivde in strahu pred izgubo odnosa. Hkrati pa se v terapiji pogosto pokaže, da je bila prevara izraz dolgotrajnega občutka notranje osamljenosti in da nekatere njegove potrebe v odnosu niso imele prostora. Prevara je bila poskus pobega iz občutka ujetosti ali praznine.
Partnerski odnos: prekinjeni stik
Na terapiji ne iščemo krivcev, temveč skušamo razumeti, kaj se je dogajalo v odnosu, kako sta partnerja izgubljala stik in kaj se je ob tem dogajalo z vsakim od njiju.
Ne sprašujemo se o tem, kaj je šlo narobe in kdo je kriv, ampak kako sta skupaj ustvarila razmere, v katerih je potem njun stik razpadel. Ko raziskujemo vse te stvari, se povečuje zavedanje in s tem se ustvarja prostor za spremembo.
Za nekatere pare prevara pomeni konec odnosa. Za druge pa postane težka, a pomembna prelomnica, ki odpre prostor za bolj iskreno in odprto komunikacijo, za prevzemanje odgovornosti ter več avtentičnosti in čustvene bližine.
V terapevtskem procesu se par uči upočasniti in biti prisoten v trenutku, govoriti iz lastnega doživljanja, ne iz obtoževanja, zdržati neprijetna čustva brez umika ali napada ter postopno ponovno vzpostavljati stik.
Partnerska terapija Kranj in partnerska terapija Gorenjska
Če se soočata s prevaro, je povsem razumljivo, da se počutita izgubljena, preplavljena z negativnimi čustvi ali razdvojena. Na terapiji pri meni ne bosta dobila hitrih odgovorov, dobila bosta varen prostor, kjer bosta lahko upočasnila, začutila in razumela, kaj se v resnici dogaja. Na terapiji vaju bom vabila k vprašanju: kako sva izgubila stik – s seboj in drug z drugim – in kaj je zdaj možno drugače?
Lahko me kontaktirata na info@psihoterapija-maja.si ali po telefonu: 051 607 212.
