Za videzom grandioznosti in arogance se pogosto skriva ranljiva notranjost, polna negotovosti vase, strahu in sramu.
Narcisizem je postal modni izraz
Narcisizem: dandanes zelo hitro nekoga označimo kot narcisa. »Tarče« te oznake, ki je postala stigma, so (utemeljeno ali tudi ne) naši bivši partnerji, zahtevni sodelavci ali nadrejeni, tako rekoč vsi, ki se nam zdijo sebični, arogantni ali imamo pač v odnosu z njimi težave. Vendar pa pri narcisizmu gre za zapleten psihološki pojav, ki ga ne moremo preprosto zreducirati na arogantneža, nesposobnega empatije. Za vedenjem, ki ga ostali vidimo kot arogantno, hladno in manipulativno, je pogosto skrita globoka notranja ranljivost, zaznamovana s strahom in sramom.
Nekoliko narcistični smo pravzaprav vsi, saj gre za spekter narcisističnih lastnosti. Na enem koncu govorimo o zdravem narcisizmu, zaradi katerega imamo občutek lastne vrednosti, nas motivira za dosežke in nam pomaga pri tem, da se postavimo zase. Druga skrajnost pa je narcisistična osebnostna motnja. Za to so značilni pretirano iskanje občudovanja, pomanjkanje empatije, grandiozna samopodoba, ki pa je v resnici pogosto zelo krhka. Značilna sta tudi močna občutljivost na kritiko in občutek sramu.
Narcis – se da živeti z njim?
Življenje z narcisistično osebo je zapleteno in naporno ter človeka oropa samospoštovanja ter ga lahko (če se pravočasno ne umakne iz škodljivega odnosa) peha v obup. Kako vemo, da živimo z narcisoidno osebo? Ko imamo občutek, da moramo nenehno paziti na to, kaj rečemo in kako to rečemo. Ko oseba pri nas nenehno išče potrditev. Značilen je občutek, da so zanjo naše potrebe nepomembne ali vsaj manj pomembne od njenih. Prepoznamo lahko manipulativno vedenje: vzbujanje občutkov krivde, poniževanje ali ignoranca. Če lahko potrdimo navedene lastnosti odnosa in če se v tem odnosu počutimo kronično čustveno izčrpani, živimo z narcisom.
Kako se zaščitimo ali rešimo iz takšnega odnosa? Prvi korak je ta, da si priznamo, da gre za narcisizem, da torej prepoznamo vzorec. Pomembno je, da postavimo jasne meje v odnosu in da smo pri tem dosledni in ne popuščamo. Zelo nam bo pomagalo, če poiščemo podporo pri zaupnih prijateljih, obiskujemo psihoterapijo ali najdemo ustrezno podporno skupino. V določenih primerih je edina prava rešitev ta, da se iz odnosa odmaknemo. Še zlasti takrat, ko v odnosu zaznavamo ali doživljamo psihično in fizično nasilje. Po odhodu iz odnosa bomo potrebovali čas za okrevanje, ki bo vključeval učenje o tem, kdo smo, kaj si želimo in negovanje prepričanja, da si zaslužimo nekaj veliko boljšega.
Narcis in psihoterapija
Značilno za narcisistične osebe je, da zelo redko pri sebi prepoznajo, da potrebujejo terapijo. Po njihovem prepričanju so za težave, ki jih imajo z ljudmi, krivi drugi. Terapevta pa vseeno obiščejo, ko se znajdejo v brezizhodni situaciji. Ko jim na primer grozi ali so doživeli ločitev, izgubo službe ali imajo hude zdravstvene težave. Pridejo tudi takrat, ko jim bližnje osebe postavijo ultimat, pa tudi takrat, ko jih mučijo huda tesnoba, depresija ali občutek praznine, ki jih ne morejo obvladati. Včasih jih na psihoterapijo napoti sodišče.
Tudi narcisom psihoterapija lahko pomaga. Pomembno je, da terapevt s takšno osebo oblikuje varen odnos, ki izključuje sodbe in obsojanje. Narcisi (kot vsi) potrebujejo izkušnjo, da jih nekdo vidi mimo njihove obrambne fasade. Terapevti in svetovalci lahko pomagajo, a je pomembno, da se oblikuje varen odnos, brez obsojanja. Narcisi potrebujejo izkušnjo, da jih nekdo vidi onkraj njihove obrambne fasade.
Geštalt terapija ima na narcizem in narcisoidno osebnostno motnjo fenomenološki in relacijski pogled. Geštalt terapevta ne zanima diagnoza, na osebo gleda na način, kako se pojavlja v odnosu in v stiku z drugimi. V ospredju geštaltističnega pogleda na narcizem je predvsem motnja stika – gleda se način, kako oseba prekinja stik (s sabo in z drugimi, predvsem s terapevtom samim). Narcistična oseba se s svojo fasado grandioznosti ali posebnosti izogiba stiku in s tem s svojemu ranljivemu delu, ki je najpogosteje prežet s sramom in strahom pred zavrnitvijo.
Geštalt terapevt razume, da gre za kreativno prilagoditev, ki je nastala v otroštvu, ko otrok ni bil viden ali priznan v svoji avtentični izkušnji. Prisiljen je bil prilagoditi se tako, da je razvil lažni jaz, predstavo o sebi, ki mu zagotavlja sprejemanje in občudovanje, prikriva pa njegove pristne potrebe. Narcis je zaljubljen v podobo o sebi, ne ve pa, kako resnično imeti rad sebe in se sprejemati. Zato tudi ni zmožen polnega stika z drugimi.
Geštalt terapevt gradi varen odnos z narcističnim klientom tako, da se izogiba etiketiranju in obsojanju. Osredotoča se na odnos tukaj in zdaj – kako se narcisistične obrambe pokažejo v tem konkretnem, terapevtskem odnosu. Klientu pomaga ugotoviti, kdaj in kako se umika v grandioznost, intelektualizacijo ali manipulacijo, ter ga vabi v raziskovanje tega, kar se skriva pod tem: strah, občutek osamljenosti in sram. Klientu omogoča postopno izkušnjo, da je lahko viden tudi v svoji ranljivosti in da je kljub temu lahko tudi sprejet. Tako se ustvarja prostor, v katerem oseba lahko postopno razvije več stika s sabo in drugimi, prepozna in izrazi pristne potrebe in občutke ter vzpostavi resničnejše, vzajemnejše odnose.
psihoterapija Kranj in psihoterapija Gorenjska
Če želite svoje težave, ki jih imate v odnosih, rešiti s pomočjo psihoterapije, se lahko naročite pri meni na 051 607 212 ali info@psihoterapija-maja.si
