Partnerska psihoterapija starejših parov: Življenje po odhodu otrok iz gnezda je potrebno na novo osmisliti
DILEME STAREJŠIH PAROV
Ko se odrasli otroci osamosvojijo in odselijo, zakonca ostaneta sama v svojem domu. To lahko povzroči krizo v njunem odnosu, ki ji rečemo kar kriza »praznega gnezda«. Izraz je pravšnji, saj med njima lahko zavlada praznina; kako velika je in ali jima jo uspe zapolniti, pa je odvisno od marsičesa. Najbolj od tega, koliko sta se na ta novi položaj pripravljala že prej in koliko sta ves čas skupnega življenja vlagala v medsebojni odnos – koliko sta bila partnerja, in ne le starša svojim otrokom.
Življenje po odhodu otrok iz gnezda je potrebno na novo osmisliti, vnesti nove ali že stare vsebine, ki sta jih z leti zaradi skrbi za družino postavila ob stran. Zdaj je končno priložnost za to, da partnerja oziroma zakonca svoj medsebojni odnos postavita na prvo mesto, pred vse druge odnose.
Z odhodom otrok se vzpostavi nova dinamika, energije se premešajo. Če sta partnerja svoj medsebojni odnos negovala že prej, jima je potem veliko lažje. Odhod odraslih otrok od doma je naravna situacija in je pričakovana, zato se lahko partnerja že prej začneta pogovarjati o tem, kaj je bilo tisto, kar ju je nekoč privedlo skupaj, kaj je tisto, kar ju je povezovalo. Lahko razmislita o tem, kako bosta naprej peljala svoje skupno življenje.
STRAHOVI IN SKRBI
S katerimi strahovi se zakonca lahko soočata v takšnem položaju? Prvi strah je zagotovo lahko strah pred bližino. Tudi če sta skupaj preživela več desetletij, ni nujno, da sta si bila tudi blizu. Lahko pa sta to medsebojno bližino zanemarila, se je odvadila. Zato sta začela bežati v neke druge dejavnosti. Ena od dejavnosti, v katero lahko v tem obdobju bežita, je pretirano ukvarjanje z vnuki – vse svoje hrepenenje po bližini, toplini in ljubezni lahko usmerita v vnuke, namesto da bi v ospredje postavila njun odnos in negovala toplino, naklonjenost in bližino.
V tem obdobju se zato pri enem ali drugem pojavi depresija. Eden od njiju (ali oba) se lahko povsem umakne iz odnosa, saj nima upanja, da bo v njem dobil kakršno koli veljavo, da bo slišan in razumljen. Prej se je umikal v delo ali v ukvarjanje z otroki. Zdaj se nima več kam umikati, pa se je umaknil v depresijo.
Partnerja se umakneta drug drugemu zato, da imata mir. A sta v tem miru sama. Ljudje pa potrebujemo drug drugega. Zakaj se torej bližini izogibata? Ker bližina lahko boli. Za to, da smo si blizu, namreč moramo biti blizu najprej samemu sebi in se soočiti s svojimi lastnimi bolečinami, strahovi in negotovostjo. Hkrati pa se je v letih skupnega življenja lahko nabralo kar nekaj zamer, neizrečenih besed, nedokončanih stvari med njima in težko jih je odpirati. Odpreti in soočiti pa se morata, če želita odpreti novo poglavje skupnega življenja in zaživeti zadovoljno drug z drugim.
Zakonca imata lahko povsem različne predstave o tem, kako želita preživljati starost. Te različne predstave, če se o njih ne pogovarjata, ju lahko vlečejo vsaksebi in dodatno se odtujita. Živita drug ob drugem, drug mimo drugega, postaneta sostanovalca.
Spolno življenje med njima lahko popolnoma zamre. Vendar pa tudi v zrelih letih potrebujemo ta del življenja, ta hrepenenja so v nas navzoča, dokler smo živi. Tudi na spolnem področju je potrebno narediti reset.
Pogost je strah med njima, ali bosta še znala biti skupaj. Odkritemu pogovoru se raje izogneta, saj ju je strah odgovorov, kaj bo drugi rekel. In potem se žena na eni strani sama pri sebi sprašuje, ali on še hoče biti z njo? Ali je še »njegova«? In se ustraši: »Kaj če dobim odgovor, da ni tako?« Tudi mož se ukvarja s podobnimi vprašanji.
Psihoterapija za pare ali partnerska terapija – kako lahko pomaga?
Vse naštete težave lahko partnerja rešujeta tudi s pomočjo izurjenega partnerskega terapevta. V terapevtski sobi dajemo pozornost predvsem na to, kaj se med partnerjema dogaja tukaj in zdaj – kaj čutim, ko drugi naredi ali reče to in to? Kako doživljam zdaj, v tem trenutku svojega partnerja? Povečujeta se zavedanje in odgovornost tako enega kot drugega za lastne izbire v odnosu. Če se nekdo odloči za umik iz odnosa – kaj s tem izbere? Kaj s tem povzroči in kaj mu to prinese? Gre za povečevanje avtentičnosti v odnosu, razvijanje stika med partnerjema, s tem, da se nobenega od njiju ne patologizira in ne poskuša »popravljati«.
V partnerski terapiji ne iščemo krivde (»ona se preveč jezi«, »on me ignorira«), ampak se vprašamo, kako sami prispevamo k takšnemu stanju. S tem se zmanjšajo medsebojna obtoževanja in se poveča osebna odgovornost za odnos, kakršen je zdaj. S tem se napravi prostor za spremembo. Pogledamo tudi to, kaj je v ospredju njunega odnosa in kako to vpliva na njun stik. Ali je ljubosumje le krinka za občutek osamljenosti? Ali je odtujenost le izogibanje bolečini? Ali je »zaposlenost« eden od načinov za izogibanje bližini?
Partnerska terapija Kranj in Gorenjska
Če sta naveličana prepirov, medsebojnega obtoževanja, kritike, ignorance, umikanja, tišine in želita pomagati svojemu partnerskemu odnosu na nov nivo, lahko prideta na partnersko terapijo v Družinski center Preobrazba, 051 607 212 ali info@psihoterapija-maja.si.
